VRTEC , pa-pa

Verjetno bom porabila kar nekaj robčkov, do konca mojega novega zapisa. Zapis je namenjen našemu vrtcu in dvema najbolj srčnima vzgojiteljicama kar jih poznam.
vrtec-ciciban

 

Lara je štela 17  mesecev ko je prestopila  prag svoje prve vzgojne/ izobraževalne institucije.

Pred vstopom mislim, da je bilo dva meseca prej, sva z možem prišla na prvi sestanek/ posvet z njeno vzgojiteljico. Dolgolasa gospodična naju je sprejela. Imela je pripravljen zvezek tako, da je vse navade hčerke zabeležila.

Sestanek je trajal približno pol ure. Ko sva šla z možem domov, sva si rekla; je pa simpatična in tako nežna je videti.

1.9. in prvi teden uvajanja v vrtec. Vzela sem si dopust.

Ponedeljek: prišli okoli 9 ure zjutraj in bili v igralnici dobri dve uri. Lara bi še ostala a je bil čas za kosilo in njen počitek.
Torek: prišli na zajtrk v vrtec in ostala je  do kosila sama, jaz sem šla domov.
Sreda: prišla na zajtrk ostala do kosila in zaspala v vrtcu. Pridem po otroka mi vzgojiteljica reče; rekla je aja aja, tako da smo jo dale spat.
???????????
Potem veste kaj sledi.
Četrtek in petek je bila v vrtcu od 8:15h in do 15h.

No to je bilo pa expresno uvajanje sva si rekla z možem. In velikokrat sva se dotični temi izognila, saj naju je večina staršev gledala izpod čela. Za vse, ki ste naju čudno gledali bom  prvič povedala na glas kaj si mislim.

Vrtec je pomemben člen v razvoju otroka.

V vrtcu se otrok ogromno nauči. Nobena druga žlahta ne more delati tako raznolike stvari z otrokom kot jih dela vrtec. Mogoče do otrokovega drugega leta še, potem pa je vrtec najboljše kar se otroku lahko zgodi.

Najino trdno prepričanje v to, da je vrtec top in da se bo ona imela tam super nam je pomagalo, da je Lara vrtec tako hitro vzljubila. Najina hčerka nikoli od naju ni bila deležna dvoma, kaj pa če? NIKOLI.

Leta so minevala, Lara je rastla in z njo tudi vzgojiteljici. Imam veliko slik, ki so nastale med samim dnevnim delom vrtcu.
Že prvo leto, so otroci risali z vodnimi  barvami in izdelke, ki jih je dobila v mapi na koncu leta skrbno hranim za spomin. Iz škatlic so izdelali avtomobile ali druge oblike. So morali sami poskrbeti za škatlice tako, da je doma nekako povedala ali pa nakazala, da te škatlice ne smem  vržt v smeti, ker jo potrebujejo v vtcu.

Veliko so bili zunaj, na začetku so hodili ob kači tudi z pelerincami, če je rosilo. Dež ni bila ovira. Vsak dan, ko sem prišla ponjo jaz ali pa mož, sva bila srečna, ko sva videla umazane čevlje. Super zunaj so bili.
Pa se je kdaj strgala trenirka in sta se vzgojiteljici  opravičevali. Zakaj punci moji? Sta vidve vzeli škarje in raztrgali trenirko? Nista, no vidita, potem je vse OK. Nekje se je zataknila pa je nastala luknja.

Ko so bili stari 3 leta je vzgojiteljica naredila bralni nahrbtnik. Ta nahrbtnik je bil tako pupolaren, da je komaj čakala, kdaj bo izžrebana, da ga bo odnesla domov. Nahrbtnik je vseboval navodila:
S pomočjo staršev preberi tvojo najljubšo zgodbico. Povej jo naglas in v zvezek nariši lik iz zgodbice.
Lara je oboževala knjigo ko Nina Spi od avtorja Branka Jurica.
Najrajši je imela zgodbico z naslovom: DEDEK SI JE ZLOMIL NOGO

 

To smo brali in brali in brali, tako, da jo je znala dobesedno na pamet. Knjigico je povedala takoj naslednji dan poleg pa uspešno narisala kost in nekaj podobnega avtomobilu, ki je bil mišljen kot rešilni avto.
Od tretjega leta naprej do letos, ko jih šteje 6 let so imeli bralno značko. Pri petih in šestih letih je bilo potrebno povedati 3 pravljice in 1 pesmico. Vse je opravila hitro in z veseljem.

Vodijo jih na veliko ogledov (Mesta hiša, sejmi, tržnica, Zoo, kasaške dirke, drsanje kros, z vlakom v Kamnik, obisk gasilcev  2x, vsako leto peka kostanja, pohod na Mengenško kočo, Dom nekoč, – kako so živeli včasih, delavnice kot so – Hrana ne raste v trgovini….še in še. 1x tedensko so hodili na bralne urice v knjižnico od tretjega leta naprej, si tam tudi sposojali knjige. Veliko sta jih naučili glede odgovornosti in skrbi že samo z ravnanjem z knjigami.

In je prišel prvi 3 dnevni izlet v Lipico. 1 teden prej sestanek z napotki. Vsi smo prejeli zloženko z vsemi naslovi, telefonskimi številkami in spiskom oblačil.Skupaj sva doma spakirali po spisku. Manj je več, je moj moto in verjeli ali ne, le nogavičke in spodnje hlačke so bile vse porabljene. Nekaj malega »viška« se tudi dotaknili niso. Tako je bilo ko so šli smučati in ko so šli na morje. Mame smo tiste, ki vedno rečemo, kaj pa če….mami relax vse bo OK.

Ravno te izleti pa niso ravno poceni, no vsaj za naju ni bilo, saj sva ravno v tem času brodila v finančni krizi. Tukaj pa je vrtec ponovno pokazal svojo socialno plat. Glede na to, da sva imela odločbo od CSDja, da plačujeva 10% zneska, so nama vsa tri letovanja precej pomagali iz rezervnega sklada.

Na tem mestu se bom zahvalila vsem ostalim staršem, ki ste vplačali v rezervni sklad in, ki še boste vplačali, da s tem pomagate drugim otrokom ter hvala  vrtcu, ki je pripravljen pomagati in ta denar porabi v prave namene.

HVALA VAM!

Enota v kateri je bila Lara je precej majhna in lahko rečem, da vsak vsakega pozna. Povem lahko, da so vse punce v tej enoti zlate, prijazne in srčne.

Posebno zahvalo, pa bi rada poklonila Larinima vzgojiteljicama.

Vzljubili sta jo takoj. Vsakič, ko sem poklicala, da je ne bom sem v vajinem tonu glasu slišala žalost in skrb.Vsakič, ko je bilo na vratih hudo, sta jo stisnili k sebi, kot lahko le mama stisne otroka. Znali sta pa tudi postaviti meje. Spomin se sestanka ko sta reki da ščipa in tudi ugrizne. ŠOK, pa ne ona. Moje besede so bile: vidve sta poleg ko se to zgodi, mene ni, imata vsa moja pooblastila, da jo kregata. VSA!
Skupaj smo se tudi dogovorili kaj bova midva doma in kako bosta postopali v vrtcu. Na govorilne ure sem ponavadi šla 2x letno konec v začetku novembra in konec marca, tko nekako. Vzgojiteljica je bila vedno pripravljena na A4 formatu v svojem bloku, drobna pisava, vse o Lari, dobro in manj dobro. Vedno smo skupaj našli pot in pomagali smo si vzajemno.
Pomočnica vzgojiteljice (neumno ime) je sama mama in velikokrat je v moji hčerki videla svojo hči, ki ima veliko trmo. Njen napotek je nama pomagal. » Z Laro morata mirno in na lep način, brez upitja. Samo tako vama bo sledila, drugače ne bo ok. Je precej močna.Vzgojiteljica pa nama govori od njenega četrtega leta: »Lara se bo znajdla. Je tak tip otroka da se bo znajlda«

Ko so šli na pri 3 dnevni zlet ter kasneje smučat in na morje za pet dni, sem bila popolnoma mirna. Vedla sem da je v rokah druge mame.

Dragi moji punci, na tem svetu ni besed, ki bi opisale, kako rada vaju imava z možem in kako sva hvaležna za vse kar sta naredila za najino Laro in posledično za naju. Kako močno bomo pogrešali vajin varni objem in vrtčevski brezskrbni pristan.

Na vajini poti vama želim vse dobro tako privat kot poslovno.

Zelo vaju imamo radi, še posebno Lara.

 

 

 

 

 

Advertisements

2 thoughts on “VRTEC , pa-pa

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s